Sklepam, da cd Simply Red-ov v stolpu ne pomeni nekaj dobrega… Predvsem, ker postaja ozračje zelo melanholično. Hja, verjetno zato, ker je noč. Večina spi.
Zdajle se dogajajo marsikatere reči.
Dva zaljubljenca kradeta nočne poljube, nekdo se premetava, ker se jutri začne šola, nekoga skrbi izpit, promet nemoteno teče skozi mesto, nekdo se ravno odpravlja daleč daleč stran. Mati hrani otroka, neko dekle bere, skupina na robu ulice se smeji šalam, fant je dekletu stisnil dlan v svojo, na obrazu nekoga se riše nasmeh zarad sladkih sanj… Živali se odpravljajo na plano, nekdo se jezi, ker je zamudil zadnjo trolo, nekdo živčno grizlja svinčnik in že stotič ponavlja snov. Ljudje se premetavajo v posteljah, nekateri sedimo na robu. In pišemo. Ponoči dobi domišljija krila in leti daleč v neznane in dnevu skrite kraje.
Danes moram spet na letališče. Smešno, da stalno odhajam tja, a nikoli ne odidem jaz. Mami me ponudba v elektronski pošti, da si rezerviram sedež na letu. In grem. Jaz.
Že peto noč ne spim. Ne morem spati. Kar niti ni problematično, če imam kaj počet. Ampak danes je mlaj in seveda se je g.Mesec sedajle spomnil še name.
Že nekaj časa razmišljam, če se je vredno ukvarjati s stvarmi, ki te v življenju ne osrečujejo. Zakaj bi morala početi nekaj samo zato, da bi ugodila nekomu drugemu? Zakaj bi morala vztrajati v nesmiselnosti položaja? Zakaj bi sploh kdo moral vztrajati v nečem, kar te dopolnjuje?
Glasba še vedno vrti… mick poje:˝…it’s only love…˝ In začenja me zebsti. Morda je pa to znak, da se lahko pospravim spat.
Dva meseca sem živela v ritmu, zdaj pa sem spet svobodna. Baje za celih 14 dni. Seveda, če odmislim, da me čakajo še izpiti. Spet bo imel nekdo rojstni dan. In spet bo prišla na vrsto tista večerja.
Se še komu ne da razmišlat? -Ker meni se ne. Toliko načrtov je nastalo, a ne vem, kdaj jih bom udejanila. Vse ob svojem času.
Noč
…jap, vse ob svojem času…
…ko bo zapihal pravi veter…
že 2 dneva piha, ampak ni pripihalo še nič pametnega
se ti mogoče svita, kdaj bo vetrič pravilno zapihal?