Ko sem se zjutraj zbudila, sem mela sobo še zatemnjeno, možgančki pa še niso obratovali, zato sem nase navlekla spodnji del trenirke in majico s kratkimi rokavi. Ko sem dobila svojo jutranjo dozo kave, sem ugotovila, da je res vroče. Ura pa šele deset. Pa sem se šla preoblečt v 3/4 dolge hlače. Tekom dneva sem majico s kratkimi rokavi zamenjala z majico brez rokavov. Svašta. Sam preoblačim se že cel dan.
Sem zdaj kao nekaj pridna in se že učim. Za spremembo ne zadnjo noč pred izpitom. Učim se kar zunaj na gugalniku, pa še lepo v senci je. No, in tako zunaj pijemo popoldansko kavo s svojo preljubo familijo. Vso to družinsko idilo praženja na soncu uniči preljuba mati, ko naznanijo, da je čas, da se opere avto. Njen, itak. Olala! Pa še sama ga bo. Pa nekaj začneta predraga starša tarnat, da že dolgo dolgo nisem prala avtomobilov. Hm, ko pomislim, jih res nisem. Sploh odkar imam svojga, me zelo težko pripravijo, da bi ribala še kakšnega drugega. Ampak, če pomislim malo bolje, moj štirikolesnik ni bil opran že odkar si ga lastim. Revež umazan. In če še bolje pomislim, ni bil opran že 4 mesece. Pa še to ga nisem prala jaz. Znotraj pa tud ni bil že glih tok dolg opran. Hm. Huh. Se sploh ne spomnim, da bi letos že prala avto zunaj. No, pa saj je šele maj! Pa pozorna starša spet začneta nekaj ugotavljat, da imam rahlo umazan avto. Svinjsko grd, če sem natančna. In da me je lahko že malo sram se s takim okrog vozit. Ampak me sploh ni. Važno, da jaz vidim skozi sprednjo šipo, pa je. Ok, ok. Mogoče je res postal rahlo nerazpoznaven. V svoj zagovor sem zatrdila, da je pač dvobarven. Pa kaj. 
No, in so šli mati prat svoj avto. Pol pa še jaz svojga. Ok, pri njenmu, ki je črn, se je res poznalo, da ga je oprala, ampak saj z mojmu ni tako hudo. Kot se je kasneje izkazalo, je bilo še huje.
Primem štrajfiks (sory, sam nimam pojma, kk se imenuje po slovensk) in ga začnem namakat. Hej, poglej to! Pajčevina na zadnji tablici. Kdo bi si mislu. Prisežem, da je bila tam. Aha, po strehi so še kar napopani ptičji dreki. Mater, natančno ciljajo. In, pol začnem z gobo drgnt avto. Jebenti, a ga nisem mogla že kej prej oprat. Ne pa, da zdaj drgnem te freaking mušice dol. K se sploh ne dajo odstrant. Mater, sprednja tablica ima kar dodane znake… Rdeče in črne barve so. Opala! Poglej, poglej, prikazala se je svetloba skozi zadnjo šipo! Uuu, še je cela in na svojem mestu. Je že dolg nisem vidla. Ker je ponavad zaprašena. No, pa tako drgnem in ribam in stokam in poliram in preklinjam, ko pridejo na vrsto feltne. Huh, namesto, da bi bile normalno srebrne, so bile črne. Resno. Ena pa je postala kar oranžna. WTF?!? Mislim, da jih imam zato še vedno na avtu, ker so tok zapacane, da nikomur ne pride na misel, da bi jih ukradu. Kajti, moj preljubi avtomobilček ima takšno srečo, da se vedno spravijo nanj, ko kradejo feltne. (Vraga, VW feltne, k so drge kt hudič!) No, tko, operem in zdrgnem 3 feltne, ko prilezem do četrte. Šok! Ta je pa čist čista. Zadnja leva guma je popolnoma čista. Zdaj še razmišljam, kako čudaško moram jaz vozit, da napacam samo 3/4 avta, ostalega pa ne. Razen, če mi je gumo opral kakšen kosmat cucek, ki je označeval moj svoj teritorij.
Po bolj natančnem čiščenju avta kot pa v katerikoli avtopralnici avto zasije. Ja, ja. Srebrne barve je. Sicer ima res še nekaj dodatkov rdeče, sam, kaj čmo. Ta mrčes je povsod prisotna poleti. Na koncu ga samo še na suho obrišem, ker res nimam planov, da postane ves flekast, ker ga nadaljna 2 meseca nimam namena prat. Sploh. Glede notranjosti pa… Hm, otresla sem predpražnik in sklenila, da globinskega čiščenja notranjosti še ne bo. Se bo avto kar čepo v Ljubljano na servis peljal oprat. Ker je čas, da ga malo bolj podrobno presesajo, če bojo že brskal po mašini. (Razen, če se kdo prostovoljno javi, da ga spravi v normalno stanje, ja.)
Tko, avto je spet lep, jaz sem se mal umila osvežila, moja skrbnika pa sta nehala težit. Aaa.. Končno miren večer.
Kaj me je danes nasmejalo? Mejl s tole slikco:
Jst nikol ne laufam za trolam-zmer pride naslednja 
