Somebody asked me if I knew you. I laughed and answered, “I used to.”
Ja, res, ni hujšga kot pa se sprjzant, da nekoga ne poznamo več. Poznamo ga/jo le kot osebo, kakršna je bila nekoč. Stvari, ki sta si jih delila, so danes le še spomini. Včasih se vprašam, če niso to samo spomini na eni strani, na drugi je že vse pozabljeno. Mislm, da se o tem sploh ni vredno več spraševat… At least I laughed.
“Twenty years from now you will be more disappointed by the things that you didn’t do than by the ones you did so. So throw off the bowlines. Sail away from the safe harbor. Catch the trade winds in your sails. Explore. Dream. Discover.” -Mark Twain
Nej še kdo reče, da g. Twain ni imel prav. Žal nas nazaj drži preveč strahov, ponos, problemi, ki jih vidimo le sami in kompliciranje. Potem pa nenarejeno čez 20 let samo še obžalujemo.
Don’t let your pride or lack of courage stand in the way of saying you’re sorry.
Zelo zelo dober nasvet. Sploh zame, k znam bit res tremasta zarad ponosa. Se oproščam.
Meeting you was fate, becoming your friend was a choice, but falling in love with you was beyond my control.
Nimam sploh kej rečt tle. Je že vse povedano.
Pa je, učim se in zato se mi možgani posledično kisajo… Včer mi je pozornost na VH1 vzbudu Usher z novmu komadom. Pa tip se mi niti ne zdi zatežen, ker mislm, da ma res besedila, da se jim lohk reče besedila, pa še plesat zna 
No, dons sm slučajn ujela neki o tem, kk so snemal spot… In zdj se mi komad velik vrti na Winampu. Men je kul.
Hm, zdej pa mislm, da je cajt, da se spelem mal zapiske brat… Pa še tok lep vreme je, da se mi res ful da… 
