Oh, ti maturantje…

…kako se imajo lepo! Tako brezskrbni so (pa čeprav jih čaka matura), veseli, smejoči, mokri, barvni, oboroženi s pištolcami in baloni, pojoči, polni energije in zanosa…  

Ko sem se včeri znašla v Škofji Loki, sem jih nekaj srečala. Na blagajni so pred menoj stale zanamke našega razreda. Modre majice z napisom 4EVER DONE. Pomoje se še zavedajo ne, kako resničen in končen napis imajo na hrbtih. Sem se mogla kr mal nasmehnt sama seb, k sm vidla, da kupujejo vodne pištolce. Oh, punce, punce. Tkole ne bo šlo. Bo treba pištolce z večjim volumnom najdt! Jih vsej ni treba stalno polnt. 

Sem nardila celo vstajo s slikam s svojga maturantskga sprevoda. Kva sem ugotovila? Da se pol stvari sploh ne spomnem! Očitn sm bla čist zafilana z adrenalinam in se sam filinga spomnem. Še dobr, da je ostal cel kup dokaznega materiala.

Je pa lepo vidt, da se tradicija ohranja. Majice razredov z napisi, zabušavanje zadnjega tedna, predpriprave na sprevod, vodne pištolce raznoraznih velikosti, leteči vodni balončki, predaja ključa, slovo od profesorjev in sošolcev… 

Se spomnem tistga filinga na dan našga sprevoda. Že zjutraj smo se zbral pri vojašnc, dobil majce in pjačo, pa marele… Vsi pridno polnil vodne pištolce… Pol smo se napotil v mesto, vmes pel, kričal, se smejal. Ves svet je bil naš in mi smo bili kralji sveta! Sam mi smo bli pomembni, mi smo bli glavni, za ostale se nismo zanimal. Nobenga ni brigal, kk je zgledal, ko se je horda ponorelih hormonov sprehajala po mestu. Važni smo bli mi. Važn je blo, da smo se prebil do konca 4.letnika. Ves svet nam je ležal pred nogami.

O, ja. Blo je zakon. Z veseljem bi ponovila tist petek. Pa vem, da nisem edina. To je bil eden tistih dni v življenju, ki si jih za vedno zapomneš. En pomemben mejnik v lajfu.

Vsi smo nekak vedel, da se bliža konec. Konec gimnazije in pripadnosti nekemu razredu, celoti. Slovo od sošolcev, sovrstnikov, šole. Ampak bli smo prepričani. da mi pa že vemo, kva je življenje in da ne bomo zgubil stikov. Pa smo jih. So nas naslednja leta spremenila… Postajamo odrasli. Sam važn, da nam ostajajo spomini in ko se jih spomnemo, se sam še smejemo lahko, ker nas osrečujejo.

Joj, tiste dni nas je skrbel sam to kk bomo žural, a si bomo zapomnil plesne korake četvorke, a bo soplesalc še trezen, kolk bo znanih sprevod opazval, kva narest, da ne boš stalno moker, ipd…

 

  ______________________________________________________________

Tkole je pa zgledal sprevod leto za nami… Jana, tnx za fotke ;)   :

 

In pa pesem, ki bo za vedno ostala spomin na sprevod…

 

Še pol ure pa bojo začel plesat…kr srh me spreletava, ker sem jim mal fovš