Ker se mi lih da

3000 obiskov se je že zabeležlo. Lepo, lepo. Hm, loh bi si omislna kej v zahvalo, an? Recimo, da tist, k v 28h odreagira na tale post dobi liziko. Okus pa po izbiri. Vem, da se vas tuki velik takih skriva, k se poznamo, pa ste skoz nevidni in tihi. Speak up, people! Remember: I can see u! No, ja.

Morm prov povedat neki, kar me je prešinl dons zjutri, k sm se pelala na fax. Z mlekarjem (t.j. un, k se okol fura s cisterno in na več koncih pobira mleko od kmetov) se pozdravlava, k se na cest srečava! Ampak se sploh ne poznava osebno. Se je ta navada razvila iz stalnega jutranjega srečavanja ob vikendih zadnji dve leti. Men je to res smešn. Vmes sm še avto zamenala, ampak se še zmer prepoznava in dvigneva prst/prste/roko ob srečanju. Hehe, z nekom, k še nkol nism spregovorila besede, se poznam in pozdravlam. Kr neki

Drgač pa ni lepšga kt se zjutri pelat, ko je še čist sveže jutro, ko ugotoviš, da nobenga nikjer ni, da je lep mir… (OK, pustmo dejstvo, kakšna muka je zgodi vstat. Bi lohk rekla, da je moj ekstremen šport jutranje vstajanje.) Pa še kšn ptič se zjutri najde, k se pakira na drevo pod mojo sobo in me blagovoli razsvetlit s svojim žvižganjem, pa čeprov je totalno brez posluha. Oh, te ptiči. Aja, pa zgleda, da so poletni večeri tud že tle. Ker mam spredno šipo in havbo že čist belo. Nevem, kk to, da se mušice in žuželke zmer lih takrat spravjo k samomoru, k se jst mim pelem. Pa kva majo one v seb? Belo tekočino a kva? K je zmer za njimi bel flek. K ga je hudičev težko se ga znebit. Vrjetn je že res cajt, da se spravm oprat avto. Me je zadnč še en tič blagoslovil s svojim iztrebkom. Na veliko. Bljak.

Ej, kakšna je verjetnost, da se v križišču dopoldne srečamo 4 enaki avtomobili, ampak vsak svoje barve? In tko se odločmo, da se bomo kr v isto smer pelal. Najprej rdeč, pol moder, pol jst s srebrnmu in pol za mano zelen. Hehe Mrbit smo pa kšno reklamo delal…

                

Meni dons najbolj ljub pogovor:

Ona: Mhm, mhm, zelo lepo je tole. Zelo dobro.

Jst (zlo zlo hepy): Ja, je kr dobr. Tud jst občutm že razliko.

Ona: Ja, ja. (pa utihne in dela dalje. Nej vprašam, kok dolg še? -Rajš ne, d me ne ugrizne)

Ob slovesu, ko sem že na nogah…

Ona: Še enkrat naj pride do počitnic, pol bomo pa kr počas ga dol vzel.

Jst: Končn.

O, yeah, darling-končn se bojo tele zvezdice odlepile z mojih zob. Bi bil že cajt.

       

A sem že omenila, da sem se začela učit? No, ja. Datum si zasluž zaznamek na koledarju. Se morm kr en luštn kupček naučit v parih dneh. Dost je blo zabušavanja. Izpitno obdobje je tle.

                        

No, za konc bom pa še mal brihtna:

“I am somebody. I am me. I like being me. And I need nobody to make me somebody.”

         -Louis L’Amour

  

Ura je 21:00.